Sv. Jurij
sv. Jurij
- Leto gradnje18. stoletje
- KrajKomen
- ŽupnijaŽupnijska cerkev sv. Jurija Komen →
- ŠkofijaŠkofija Koper →
- Arhitekturni stilbarok
- Zadnja obnova11. stol. (domnevno), druga četrtina 13. stol., 1247 (omemba), tretja četrtina 15. stol., sredina 18. stol., 1733, 1768-1773
- Nadmorska višina291 m m
- Spletna stranObišči →
Cerkev sv. Jurija stoji na privzdignjeni ploščadi v severozahodnem delu naselja znotraj ograjenega cerkvenega dvorišča. Z jugozahodne smeri vodi do pročelja mimo zvonika široko kamnito stopnišče, na jugovzhodni strani pa proti zakristiji nekoliko manjše a ambicioznejše zasnovano kamnito stopnišče, katerega vrh krasi baročni porton s slopoma, ki ju obrobljata voluti, kronata pa obeliska. Z notranje strani portona je vidno, da je desni slop zgrajen iz gotske spolije (verjetno dela gotskega portala). Cerkev je orientirana proti severovzhodu. V tlorisu si sledita mogočen triosminsko zaključen prezbiterij in široka ladja pravokotnega tlorisa, ob južno stran prezbiterija in ladje je prizidana enonadstropna zakristija. Zvonik stoji samostojno pred levo polovico pročelja, tako da je pomaknjen iz osi cerkve proti severu. Župnija Komen velja za eno najstarejši župnij na Krasu, njeni začetki morda segajo že v 10. ali 11. stoletje, cerkev je prvič posredno omenjena 1247. O srednjeveški cerkvi pričajo številni kamniti odlomki, ki so vgrajeni v zidove današnje zakristije, ladje in portona, predvsem pa domnevno še gotski prezbiterij iz okoli leta 1470, katerega šivani kamniti vogali so na več mestih označeni s kamnoseškimi znaki, v JV vogalu pa je vklesan tudi del napisa v gotski minuskuli. Kamnoseški znaki gradnjo navezujejo na delo t.i. kranjsko-škofjeloške skupine. Ladja je bila pozidana 1768-1773. Zunanjščino zaznamuje triosna tempeljska fasada členjena s štirimi toskanskimi pilastri, ki nosijo timpanonski zaključek. V vseh treh oseh so kamniti portali, osrednji je bogato oblikovan s paroma pilastrov, ki nosita prekinjeno segmentno čelo, v katerem je plošča z latinskim zapisom o gradnji cerkve 1768. V nadstropju so nad portali umeščena pravokotna okna, osrednje je zazidano, v trikotnem zaključku fasade je v glavni osi še manjše okno v obliki štirilista. Stranske fasade predirajo pravokotna okna razporejena v dveh nivojih. Streha je krita s korci. Zvonik oglejskega tipa, zgrajenega 1733, obteka kamnit talni zidec, horizontalni profilirani venci pa ga delijo v štiri pasove. Nad zvoniščem, katerega krasijo kamnite bifore z jonskimi stebriči, stoji osmerokotni tambur z okuli in piramidasta streha. Ima večinoma dobro ohranjene prvotne omete, šivani vogali so kamniti. Notranjost ladje je prostorna dvorana s konveksno-konkavno oblikovanim korom, osvetljujejo jo velika pravokotna okna v dveh nivojih. Ostenje členijo toskanski pilastri, med katerima sta na vsaki strani po dve pilastrski oltarni niši. Nad pilastri poteka bogato profiliran dvojni venčni zidec, ki se nadaljuje v prezbiterij, prekinja ga le niša za orgelsko omaro na koru. Nad venčnim zidcem se dviga visok lesen ometan zrcalni strop s sosvodnicami, v temenu oboka so štukaturni okvirji. Pilastrska členitev sten in venčni zidec se nadaljujeta v prezbiterij, ki ima banjast obok. Tlak v ladji, prezbiteriju in prostoru pred zakristijo je kamnit. Raven strop v zakristiji ima štukaturni okvir, plitke štukaturne dekoracije so tudi na stropu prostora pod korom. Cerkev je med 1898 in 1901 v celoti poslikal Clemente Del Neri. V prezbiteriju je na strop naslikal štiri evangeliste, v luneto in sosvodnice nad oltarjem Srce Jezusovo z angeli, na stene Čaščenje sv. Rešnjega telesa in Jezus blagoslavlja otroke ter grb vladarske rodbine Habsburško-Lotarinških s posvetilom Francu Jožefu I. Na stropu ladje je v štukaturnem okvirju prizor Poklona sv. Treh Kraljev, preostali deli ostenja so v celoti dekorativno poslikani. V cerkvi je bogata oprema. V zakristiji je baročna intarzirana zakristijska omara iz 1742, v steno zakristije je vgrajen baročni umivalnik iz črnega marmorja, ohranjena sta kamnita kropilnika ob stranskem vhodu v cerkveno ladjo in lesen poslikan Božji grob. V prezbiteriju so poznobaročni marmorni veliki oltar sv. Jurija, kaneliran krstni kamen, kamnita obhajilna miza in inkrustirana baročna kustodijska omarica z dodanimi rokokojskim okrasom, za glavnim oltarjem je shranjena procesijska omara z baročnim voščenim kipom Device Marije z Detetom. Načrte za ambon in daritveni oltar je naredil Franc Kvaternik. Križev pot, ki se začenja v prezbiteriju in nadaljuje v ladji, je delo Emme Galli in Gebharda Fugla iz 1928. V pilastrskih nišah so štirje poznobaročni marmorni oltarji, na levi strani slavoločne stene je umeščena poznobaročna marmorna prižnica z lesenim baldahinom, s stropa visi velik medeninast lestenec. V ladji so lesene baročne rezljane klopi, pod pevskim korom lesena baročna rezljana korna klop in klasicistični spovednici, katerih atiki je poslikal Tone Kralj. Pod korom sta v severni steni kamnit kropilnik v obliki školjke in niša krstnega kamna s kamnitim šilasto zaključenim okvirjem in kovano ograjo, na nasprotni steni je baročno razpelo s Križanim, na slopih kamnita kropilnika. Poznobaročna orgelska omara je iz 1755. V cerkvi in zakristiji so hranjena prvotna lesena vrata z okovjem. V zvoniku visijo trije zvonovi, urni mehanizem je iz 19. stoletja. Vir: Register nepremične kulturne dediščine (Ministrstvo za kulturo) – GeoHUB.gov.si https://geohub.gov.si/ags/rest/services/MK/MK_RNPD/FeatureServer/3642?where=EID='1-03763'&f=json
Urnik maš: Nedelja: 11:00 (poletni in zimski čas)