Sveti Jakob

Cerkev sv. Jakoba, nekdaj cerkev sv. Filipa in Jakoba, na Velikem Dolu se v virih prvič posredno omenja leta 1459. Gradnjo v 2. polovico 15. stoletja umeščajo številni ohranjeni kamnoseški znaki, ki jo povezujejo s cerkvami v Komnu, Kobdilju, Vipavi, Podnanosu, Erzelju in Trnovem v Ilirski Bistrici, na severni fasadi prezbiterija je ohranjen tudi del gotskega kamnitega talnega zidca. Cerkev je bila prvotno podružnica pražupnije Komen, 1758 je bila ustanovljena samostojna kaplanija Veliki Dol, nato vikariat, leta 1952 je postala župnija, danes je podružnica Dutovelj. Cerkev stoji v središču naselja obdana s cerkvenim zidom in nizom hiš. Na vzhodni in zahodni strani cerkveni zid predirata kamnoseško obdelana portona. Stavba je pravilno orientirana, od vzhoda si sledijo triosminsko zaključen prezbiterij, ki ima ob južno stranico prizidano zakristijo, malenkost širša in višja pravokotna ladja, ter prostostoječi zvonik pred glavno fasado. Od zahodnega portona vodi skozi lopo pod zvonikom do glavnega vhoda v cerkev lepo ohranjen kamnit tlak, preostala okolica cerkve je zatravljena. Današnji prezbiterij z rahlo konkavno pristrešenim kamnitim talnim zidcem je nastal v 17. stoletju, 1776 je bila prizidana zakristija. Prvotno nižja in krajša ladja, ki je bila zgrajena v današnji obliki leta 1788, ima nakazano trikotno čelo na glavni fasadi, kamnite šivane vogale in visoko pod streho umeščena velika pravokotna okna. Cerkev je krita s korci. Kampanile od splošno uveljavljenega oglejskega tipa nekoliko odstopa zaradi nizke šotoraste strehe krite s korci. Notranjščina je oblikovana v za kraško območje precej značilnemu slogu beneškega poznobaročnega klasicizma, vendar sodi po kvaliteti posameznih arhitekturnih detajlov med kvalitetnejše primere. Notranjost ladje predstavlja prostorna dvorana z razgibanim pevskim korom, ki sloni na paru z rozetami okrašenih slopov s kropilnikoma. Ladijsko ostenje členijo pilastri z jonskimi kapiteli v tri pole: prvo zavzema pevski kor, drugi dve pa se ob straneh odpirata v pilastrske niše. Pilastri podpirajo bogato profiliran dvojni venčni zidec in visok lesen ometan zrcalni strop s sosvodnicami, v temenu oboka so štukirani okvirji. Dvojni venčni zidec se preko pilastrskega slavoloka nadaljuje v prezbiterij, kjer ogredje in visok zrcalni obok podpirajo volutne konzole z jonskimi kapiteli. Vsi jonski kapiteli v cerkvi se med seboj rahlo razlikujejo po obliki. Cerkev je tlakovana s kvalitetnim in dobro ohranjenim kamnitim tlakom v obliki diagonalno položene črno-bele šahovnice, sredi ladje je v tlaku napisna plošča z letnico 1882. Pod beleži je ohranjena poznobaročna dekorativna poslikava, strop in kor je 1901 poslikal Ivan Strnad, leta 1961 je bila cerkev prebeljena po predlogu Toneta Kralja. Cerkev hrani kvalitetno baročno, poznobaročno in novejšo opremo: poznobaročni marmorni veliki oltar sv. Jakoba Starejšega, baročno kustodijsko omarico iz črnega marmorja v severni steni prezbiterija, obhajilno mizo, baročni marmorni levi stranski oltar sv. Valentina in lesen desni stranski Marijin oltar, baročni srebrni procesijski križ iz leta 1685, kip Srca Jezusovega (1907) in misijonski križ, križev pot iz 19. stoletja, lestenec s steklenimi obeski in druga svetila, baročni krstni kamen pod korom s sliko Boga očeta z angeli in nedolžnimi otroki (delo Toneta Kralja iz l. 1961), leseno razpelo pod korom, kamniti ambon, daritveni oltar in svečnik (narejeni po načrtih Antona Bitenca leta 1980), dvokrilna lesena vrata iz prezbiterija v zakristijo, kamnit lavabo v zakristiji, zakristijsko omaro. Vir: Register nepremične kulturne dediščine (Ministrstvo za kulturo) – GeoHUB.gov.si https://geohub.gov.si/ags/rest/services/MK/MK_RNPD/FeatureServer/3642?where=EID='1-04097'&f=json