Cerkev svetega Martina

Pravilno orientirana cerkev stoji na nekoliko vzvišenem platoju v severnem delu vasi, poleg pokopališča. Obdaja jo nizko obzidje iz obdelanega kamna, zgrajeno sočasno s cerkvijo. Do obzidja vodijo trije dohodi: prek stopnic na jugovzhodnem delu, z zahodne strani in ožji dostop na vzhodni strani. Na severni strani obzidja stojijo tri kamnite plastike iz 18. stoletja, ki so bile prenesene iz stare cerkve: skupina Oznanjenja s kipoma nadangela Gabriela in klečeče Device Marije ter kip Device Marije z Detetom. V tlorisu si sledita tristransko zaključen prezbiterij in nekoliko širša ladja pravokotnega tlorisa. Prezbiterij ima na južni strani prizidano zakristijo. Zvonik stoji ob severni ladijski steni, v ravni črti s fasado. Na južni strani je ob fasadi prizidek, v katerem je vhod na pevski kor. Fasada je v pritličju odprta z arkadami na stebrih, nad njimi se v osi odpira rozeta, nad njo je nakazano trikotno čelo. Pod lopo so trije vhodi: v zvonik, na pevski kor in v ladjo. Cerkev ima še stranski portal v južni ladijski steni. V ladji so polkrožno zaključena okna. Vogali stavbe so poudarjeni s kamnitimi šivanimi robovi, obdaja jo kamnit talni zidec. Streha je krita s korci. Zvonik je beneškega tipa, s tremi zvonovi. V zgornjem delu so vogali poudarjeni s kamnitimi šivanimi robovi, v zaključku stolpa so biforne odprtine, na njem je kvadrast tambur s pločevinasto piramidasto streho. Notranjščina je zlasti v oblikovanju cerkvene opreme zasnovana enotno v neoromanskem slogu, z močnimi reminiscencami na starokrščansko umetnost. Strop je tako v prezbiteriju (ta je dvignjen za tri stopnice) kot v ladji raven, lesen in dekorativno poslikan. Polkrožno zaključen slavolok ima posnete robove; na robu, ki je obrnjen proti ladji, so v štuku izdelane dekorativne glavice serafinov. Pevski kor je umaknjen iz ladijskega prostora nad vhodno arkadno lopo; v ladijski prostor sega le rahlo zaobljena ograja. Vsa oprema je iz poznih dvajsetih in tridesetih let 20. stol. Veliki oltar sv. Martina je kamnit, okrašen z reliefi in mozaiki. Na menzi je tabernakelj, ob katerem sta upodobljena angela, ob straneh sta relikviarija. Nastavek ima obliko baldahina z dvema stebričkoma, ki nosita reliefno okrašen banjast obok. V niši je slika sv. Martina, delo Mare Kralj. Daritveni oltar je narejen iz prižnice, prav tako miza ob severni steni, za katero je bila uporabljena noga v obliki romanskega dvojnega zavezanega stebra. Na antependiju daritvenega oltarja je relief Križanja. Preureditev prezbiterija in ambon sta delo arhitekta Jožeta Kregarja. V ladji sta ob boku stranska oltarja, ki sta zasnovana sorodno kot glavni, le da ne segata v prostor. Na levi strani je oltar Device Marije s kipom Device Marije z Detetom, pri katerem je sodeloval Tone Kralj. Na desni strani je oltar Srca Jezusovega z mavčno upodobitvijo tega motiva. Ob slavoločni steni stoji v levem kotu marmornat kip Device Marije iz kiparske skupine Oznanjenja, kvalitetno baročno delo, preneseno iz stare cerkve; v desnem kotu je kip sv. Antona Padovanskega. Pod korom je ob severni ladijski steni kamnit krstni kamen z reliefno dekoracijo, na južni steni prosto stoječ kropilnik. Križev pot je naslikal Luigi Morgari. Orgle iz 1931 so izdelek delavnice Cecilija iz Gorice. Prvotna cerkev je omenjena 1518, ko jo je posvetil Daniel de Rubeis. Leta 1762, v obdobju, ko se pri cerkvi omenja kuracija v okviru župnije Štivan pri Devinu, jo je na novo posvetil goriški nadškof Karel Michael Attems. Temeljni kamen za današnjo cerkev je 20. junija 1926 postavil goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej. Zgradili so jo z denarjem iz vojne odškodnine, v sklopu prenove vasi, ki jo je verjetno vodil Alfonso Canciani. Načrt za delno regulacijo vasi je leta 1921 naredil Maks Fabiani, ki pa je za cerkev načrtoval drugo lokacijo. 1927 je cerkev blagoslovil Peter Pahor. Vir: Register nepremične kulturne dediščine (Ministrstvo za kulturo) – GeoHUB.gov.si https://geohub.gov.si/ags/rest/services/MK/MK_RNPD/FeatureServer/3642?where=EID='1-03781'&f=json