Cerkev Sv. Mihaela

Na zunaj preprost nadstropni kubus, ki ga poudarjata odprt zvonik in betonsko stopnišče, je eno najbolj celostnih Plečnikovih del in ena najbolj izvirnih sakralnih stavb 20. stoletja. Grajena je iz preprostih materialov (kamen, opeka, les, betonske cevi), iz lesa je vsa notranja oprema. Jože Plečnik je izdelal načrt za črnovaško cerkev na pobudo soseda, trnovskega župnika Frana Saleškega Finžgarja, gradili pa so jo v letih 1937 in 1938 pod budnim očesom Plečnikovega nečaka kaplana Karla Matkoviča. Čeprav je bila zasnovana kot začasna cerkev, je eno najbolj celostnih del velikega mojstra. Zasilno opremljena in posvečena je bila do konca leta 1940. Cerkev leži na močvirnem terenu in je zato zgrajena na hrastovih pilotih. Ima tloris nenavadne oblike. V pritličju je urejeno duhovniško stanovanje, ki je s cerkvijo oz. njeno zakristijo povezano z notranjim stopniščem. Do povprek na vhodno os postavljene ladje vodi skozi ploščat zvonik monumentalno zunanje kamnito stopnišče, ki ga sem in tja popestrijo opeke. Stopnišče je zavarovano z ograjo iz tanjših kanalizacijskih cevi, ob dostopni poti pred stopniščem je par kamnitih stebrov (prvotno dva para). Stavba je grajena iz kamna z vložki iz opeke, ki se proti vrhu gostijo, v zgornjem delu je delno izdelana v lesu in ojačana s stebri iz betonskih cevi. Cerkev pokriva položna dvokapna streha, krita z betonskimi strešniki v obliki antičnih tegul. Notranjost cerkve je poklon ljudskemu stavbarstvu pa tudi skromnosti, ki je pravzaprav le odsev takratnega pomanjkanja denarnih sredstev. Večina opreme je lesena, za nekatere podporne stebre kot tudi za ograjo stopnišča pa so uporabljene navadne kanalizacijske cevi, ki so ornamentalno poslikane. Do nekoliko dvignjenega oltarja vodi ograjen hodnik. Pred oltarjem je z leseno ograjo zamejen prostor, klopi so razmeščene na vsaki strani, na levi je pevski kor. Ostrešje je odprto, tramovi so dekorativno poslikani. Prostor nad oltarjem obvladuje velik lestenec. Med obrtniškimi izdelki, predvsem svetilkami, se najdejo tudi ponovno uporabljeni predmeti kot so turški mlinčki za kavo, skodelice za kavo, volovski rog. Notranjost s stenami iz vidne opeke, ornamentalno poslikanimi kanalizacijskimi cevmi, leseno opremo in številnimi obrtniškimi izdelki daje vtis domačnosti. Bogastvo barv in oblik spominja na gotske poslikane cerkve in na baročne cerkve s pisanimi zlatimi oltarji, zato velja za značilno slovensko umetnino, čeprav same oblike izvirajo iz antične, Beuronske in etruščanski umetnosti. Plečnik je cerkev zasnoval za točno določen barjanski prostor in je kot taka ena prvih predstavnic arhitekture kritičnega regionalizma. Vir: Register nepremične kulturne dediščine (Ministrstvo za kulturo) – GeoHUB.gov.si https://geohub.gov.si/ags/rest/services/MK/MK_RNPD/FeatureServer/3642?where=EID='1-00079'&f=json