Sv. Mohor in Fortunat

Baročna podružnična in romarska cerkev z izjemno notranjo arhitekturo in baročno opremo ter poslikavami Franca Jelovška je rezultat temeljite baročne prezidave srednjeveške cerkve, ki je bila prvotno posvečena sv. Andreju. Cerkev sestavljajo centralno zasnovana kupolasto obokana ladja s kapelama, kupolasto obokan prezbiterij z zakristijama in zvonik ter lopa pred pročeljem. Od prvotne srednjeveške cerkve je zagotovo ohranjen vhodni portal obodnega zidu, ki je viden tudi na Valvasorjevi grafiki. Vse ostalo je celostna baročna umetnina z izjemnim programom in izvedbo fresko poslikave vrhunskega slovenskega baročnega umetnika, Mengšana Franca Jelovška. Jelovškove freske so tudi pomemben vir za raziskovanje etnološke dediščine. Na enem od prizorov so upodobljeni slamnik, snopi in srp, ki pričajo o dejavnosti pletenja kit in izdelovanja slamnikov na širšem domžalskem območju v 18. stoletju kot o pomembni gospodarski panogi. O slikarski opremi grobeljske cerkve je obširno pisal dr. Ferdinand Šebrelj. Franc Jelovšek je cerkev poslikal med leti 1759 in 1761. Obe letnici sta zapisani na steni za velikim oltarjem (1759) in nad korom v ladji (1761). Freske v grobeljski cerkvi sodijo v Jelovškovo zrelo obdobje in delujejo, kot bi bile organsko zrasle z zgradbo. V primerjavi z nekaj let starejšimi sladkogorskimi freskami (1752-53) grobeljske delujejo veliko bolj lahkotno in rokokojsko. Program Jelovškove poslikave je zelo obsežen. V prezbiteriju so prizori iz življenja obeh cerkvenih zavetnikov, sv. Mohorja in sv. Fortunata, v kupoli sta prizora Marijinega vnebovzetja in Marijinega kronanja, v ladji pa so upodobljeni prizori iz življenja preostalih zavetnikov cerkve. V stranskih kapelah so prizori iz življenja sv. Notburge in sv. Izidorja. Program poslikave je natančno opisal Viktor Steska. V okviru prizora Sv. Janez in Pavel delita miloščino je upodobljen tudi Jelovškov avtoportret. Na zahodni steni ob vstopu na pevski kor sta naslikana prizora Sv. Ana z Marijo in Zamaknjenje sv. Frančiška. Gre za zavetnika grobeljskega graščaka Franca Lamberga in njegove žene Ane, ki sta bila dobrotnika prenove cerkve in njene bogate baročne preobleke. Najverjetneje je Jelovšek izdelal tudi načrte za vseh pet oltarjev in prižnico, ki so bili izdelani med leti 1759 in 1763. V cerkvi sta poleg glavnega oltarja, ki je posvečen sv. Mohorju in Fortunatu, še štirje oltarji: stranska oltarja sv. Andreja in sv. Marjete ter oltar sv. Notburge in oltar sv. Izidorja v stranskih kapelah. Vse oltarje, ki jih krasijo tudi elegantni beli kipi z zlato obrobo in prižnico je izdelal rezbar Urban Gaber (1725-1782). Oljna slika v glavnem oltarju je delo poznobaročnega slikarja Janeza Potočnika (1749 – 1834) iz leta 1823. Po kvaliteti izstopa še oljna slika sv. Izidorja v oltarju stranske kapele, ki je delo baročnega slikarja Antona Cebeja (1722-1774) iz leta 1763. Ostali avtorji oltarnih slik v stranskih oltarjih niso znani. Cerkev v Grobljah je bila prvič omenjena v zapisniku cerkvenih dragocenosti iz leta 1526. Na Valvasorjevi grafiki Grobelj iz leta 1679 je ohranjena edina znana podoba omenjene srednjeveške cerkve, ki je bila predhodnica današnje cerkve sv. Mohorja in Fortunata. Z Valvasorjeve grafike žal ne moremo razbrati podobe tedanjega prezbiterija, kar bi nam bolje osvetlilo arhitekturno zgodovino grobeljske cerkve. V 18. stoletju je srednjeveška cerkev verjetno postala premajhna zaradi vse večjega števila romarjev, ki so v začetku 18. stoletja prihajali častit sv. Notburgo, katere relikvijo je od leta 1739 hranila predhodnica današnje cerkve, ki je bila tedaj posvečena sv. Andreju. Sv. Notburga je bila v tistem času v naših krajih ena najbolj čaščenih svetnic, ker je zaradi svojega upora proti delu po večernem zvonjenju postala zavetnica kmetov. Že France Stele je opozoril, da so prvotno cerkev med leti 1741 in 1763 temeljito predelali in ne na novo pozidali. V fazi prenove naj bi stranske zidove ladje odstranili oziroma odprli in ladjo v baročni maniri razgibali z dvema stranskima kapelama, s po eno na vsaki strani, ter ji dozidali nov prostornejši prezbiterij. Na steni pritličnega oratorija v prezbiteriju se je ohranil napis 1763, ki potrjuje tezo o prezidavi. Napis govori o posvetitvi cerkve 9. avgusta 1763. Cerkev je posvetil prvi goriški nadškof Karel Mihael grof Attems. Dobrotnik prezidave in poslikave je bil grobeljski graščak Franc grof Lamberg. Cerkev je od posvetitve leta 1763 ostala praktično nedotaknjena. Leta 1883 so v cerkvi zgradili nov pevski kor, ki je bil oprt na dva kamnita stebra. Leta 1960 so pevski kor iz 19. stoletja odstranili in v 80-ih letih 20. stol. postavili novega, manjšega. Ta je svojemu namenu služil vse do zamenjave z novim leta 2006, ki minimalno posega v gradbeno maso cerkve in njene starejše fresko poslikave v spodnjem delu zahodne stene. Vir: Register nepremične kulturne dediščine (Ministrstvo za kulturo) – GeoHUB.gov.si https://geohub.gov.si/ags/rest/services/MK/MK_RNPD/FeatureServer/3642?where=EID='1-00171'&f=json