Župnijska cerkev sv. Štefana
sv. Štefan
- Leto gradnjeprva četrtina 16. stol., zadnja četrtina 17. stol., 1690, tretja četrtina 18. stol., 1753
- KrajLjubljana
- ŽupnijaŽupnija Ljubljana →
- ŠkofijaNadškofija Ljubljana →
- Arhitekturni stilromanski barok
- Zadnja obnovaprva četrtina 16. stol., zadnja četrtina 17. stol., 1690, tretja četrtina 18. stol., 1753
- Nadmorska višina284 m m
- Spletna stranObišči →
Ambient sestavljajo barokizirana enoladijska župnijska cerkev s stranskima kapelama, ki je bila tudi pomembna romarska cerkev, pokopališče, grobnica družine Codelli in kapela Božjega groba iz 1653. Cerkev, omenjena 1526, je bila temeljito prenovljena in povečana v letih 1673–74 ter v 40. letih 18. stol. Ladja je banjasto obokana, med kapelama in slavoločno steno je par niš, ob ravno zaključenem prezbiteriju je zakristija, zvonik je na zahodu. V notranjosti so poslikave Mihaela Reinwaldta (freska na oboku ladje, 1719) in Franca Jelovška s pomočniki (prezbiterij in obe stranski kapeli, 1744). Stranski kapeli predstavljata Kalvarijo in Oljsko Goro. Kipi v njih so delo ljubljanskega kiparja Henrika Mihaela Löhra. Veliki oltar je delo Štefana Šubica iz leta 1843. Ob cerkvi je Božji grob, posnetek jeruzalemskega Božjega groba, ki ga je dal postaviti ljubljanski stolni prošt Janez Andrej Stemberg v letih 1653-54. Pripisan je stavbeniku Francescu Olivieriju. Obdan je z obzidjem, na katerem so kapelice z reliefi Kristusovega pasijona (pet postaj križevega pota). Do Božjega groba je bila nekdaj od stolnice speljana romarska pot s petimi slopnimi znamenji. V grobnici z balustrsko ograjo na strehi so pokopani člani ljubljanske veje rodbine Codelli pl. Fahnenfeld. Nad kamnitim portalom je njihov grb, ob vhodu niši s kipoma. Vir: Register nepremične kulturne dediščine (Ministrstvo za kulturo) – GeoHUB.gov.si https://geohub.gov.si/ags/rest/services/MK/MK_RNPD/FeatureServer/3642?where=EID='1-02001'&f=json