Sveti Urh

Cerkev, ki leži na majhnem griču nad vasjo znotraj obzidanega pokopališča, je pravilno orientirana, tako da si od vzhoda sledijo tristrano zaključen prezbiterij, ladja pravokotnega tlorisa in zvonik pred zahodno fasado. Nekdaj zunanje stopnišče na pevski kor ob južni fasadi zvonika je bilo ob zadnji večji obnovi z zunanje strani vkomponirano v cerkveno ladjo, tako da s te smeri prekriva večji del pritličja zvonika. Ob severno steno prezbiterija in ladje je prizidana zakristija. Na jugozahodnem koncu pokopališča stoji kapelica z lesenim Križanim v niši. Pod cerkvijo na zahodu nasproti glavnega vhoda stoji nekdanje župnišče. Cerkev se prvič omenja leta 1630 kot podružnica župnije Žiri, samostojna župnija je postala leta 1788, in je zgrajena na mestu, kjer naj bi po ljudskem izročilu že okoli leta 1200 stala kapela. Današnja stavba je bila zgrajena verjetno okoli leta 1647, v 18. stoletju pa je bila večkrat predelana. Preprosto zunanjščino cerkve predirajo pravokotna okna, stene so bele, brez poslikav, ladja in prezbiterij imata enotno streho, kritina je pločevina. V južni steni cerkve so tri nagrobne plošče iz 19. stoletja, eno je naredil F. Likar iz Idrije, drugi dve pa Peter Thomann iz Ljubljane. Zvonik je razdeljen v tri nadstropja s polkrožnimi kamnitimi zidci. Nad vhodom v manjšo lopo v pritličju zvonika je polkrožna nadstrešnica, nad njo pa fragment kamnitega napisa z letnico 1647. V prvem in drugem nadstropju so ozke kamnite line, tretje nadstropje pa krasijo bifore s tremi pilastri z enostavnimi bazami in kvadratnimi kapiteli. Tik nad biforami je v trikotnih zaključkih na vseh straneh zvonika urna številčnica. Tik pod biforo na južni strani zvonika je kamnita plošča z letnico 1747. V notranjščini je prezbiterij nekoliko višji od ladje in od nje ločen s slavolokom, ki ima v temenu letnico 1713. Prezbiterij je banjasto obokan, v obok se iz vzdolžnih stranic zarezujeta po dve trikotni kapi in nekoliko nepravilno razporejeni trakovi s štukaturnim okrasjem, ki se stekajo v osrednjem štukaturnem okviru, okrašenim z angelskimi glavicami in poslikavo. Stene členi horizontalni venčni zidec in po eno pravokotno okno na severni oz. južni steni. Prezbiterij je bil preurejen po načrtih Jožeta Kregarja. Stene ladje členijo pilastri, strop je banjasto obokan s sosvodnicami. Rahlo izbočen kor stoji na dveh kamnitih stebrih, ki imata močne kubične baze. Ob pleskanju notranjščine leta 1975 so bile na stropu ladje in v prezbiteriju odkrite baročne figuralne poslikave iz leta 1713, delo neznanega avtorja. V prezbiteriju so naslikani: sv. Klemen, sv. Andrej, sv. Marko in sv. Vid (na stenah) ter Marija Vnebovzeta (na stropu). V ladji nad stranskima oltarjema so: sv. Jakob St., sv. Izidor (kmet), sv. Martin in sv. Jernej ter sv. Urh (na stropu). Trije leseni oltarji in večina opreme so iz 19. stoletja. Glavni oltar je lesen, menzo sestavljajo reliefne plošče z evangelisti, ki so nekoč krasile prižnico. Osrednji del formira oljna slika sv. Urha oz. kip istega svetnika. Levo od osrednje niše je lesena plastika svetnika s knjigo in kurjim peresom, desno pa škofa, ki ima v rokah sidro. Levo in desno od tabernaklja je po en krilat angelček. V niši atike je Madona z detetom, levo je manjši kip sv. Lucije, desno pa sv. Barbare. Na volutah na gredi sedi na vsaki en angel. Ob slavoločno steno v ladji sta postavljena dva lesena stranska oltarja, posvečena sv. Antonu Puščavniku in Materi božji. V ladji je tudi lestenec s steklenimi obeski. Križev pot v ladji je delo Franca Blaznika iz leta 1899. Vir: Register nepremične kulturne dediščine (Ministrstvo za kulturo) – GeoHUB.gov.si https://geohub.gov.si/ags/rest/services/MK/MK_RNPD/FeatureServer/3642?where=EID='1-04135'&f=json