Cerkev sv. Nikolaja

Pravilno orientirana cerkev stoji na griču severovzhodno od naselja Dobrna. Cerkev sestavljajo ladja pravokotnega tlorisa z na jugu prizidano enako visoko kapelo in pritlično zakristijo, enako visok tristrano zaključen prezbiterij in zvonik z osemstrano piramidasto streho na severni strani prezbiterija. Zunanjščina z naslikanimi pilastri, pravokotnimi, okroglimi in segmentno oblikovanimi okenskimi odprtinami ter preprostimi kamnitimi portali kaže baročno podobo. Na sklepnem delu južne kapele je vrisana letnica 1740, v talni zidec tik pod njo pa je vzidan rimski figuralni nagrobnik. Del prvotne cerkve, ki je še ohranjena, predstavljata prezbiterij in del ladje z gotsko oblikovanim križnorebrastim obokom s konca 14. stoletja. Cerkev je imela sprva obokan prezbiterij in ravno krito ladjo, ki so jo sredi 15. stoletja obokali in nekoliko dvignili. Zvonik so pozidali v 17. stoletju. Kapela sv. Frančiška Ksaverija je datirana z letnico 1740, hkrati je bila ladja podaljšana proti zahodu in ravno krita. Današnji banjast obok je ladja dobila v začetku 19. stoletja. Zakristijo so prizidali leta 1861. Cerkev ima tri oltarje. Najimenitnejši je oltar sv. Frančiška Ksaverija, delo baročnega kiparja Ferdinanda Galla iz 1770-71, pri katerem je sodeloval Jurij Petrovčnik. Glavni oltar sv. Miklavža je izredno bogato delo iz prve polovice 18. stoletja. Oltar sv. Lovrenca je datiran v leto 1862. V cerkvi se je ohranila tudi kamnita skulptura sv. Miklavža iz 16. stoletja. Večja prenove zunanjščine in notranjščine se je vršila leta 1889, ko so kupili nov kip sv. Miklavža, ki je še danes del glavnega oltarja. Cerkev v svoji osnovi predstavlja tip preproste srednjeveške podeželske arhitekture z ohranjenimi historičnimi sestavinami, novejšimi prezidavami in kvalitetno baročno opravo. Vir: Register nepremične kulturne dediščine (Ministrstvo za kulturo) – GeoHUB.gov.si https://geohub.gov.si/ags/rest/services/MK/MK_RNPD/FeatureServer/3642?where=EID='1-02943'&f=json