Sv. Ožbolt
sv. Ožbolt
- Leto gradnje1857-1863
- KrajPečice
- ŽupnijaPodružnična cerkev Pečice →
- ŠkofijaŠkofija Celje →
- Arhitekturni stilpsevdobaročna centralna stavba
- Zadnja obnovatretja četrtina 19. stol., 1857-1863
- Nadmorska višina410 m m
- Spletna stranObišči →
Cerkev je psevdobaročna centralna stavba, ki je bila zgrajena v letih 1857 - 1863 na mestu starejše prednice, o kateri podatki niso znani. Iz starejše cerkve se je ohranila baročna oprema, zlasti oltarji iz 60-ih let 17. stol., prižnica ter zakristijska omara. Cerkev stoji na vzpetini na južnem koncu vaškega jedra Pečic pri Podsredi, ki je z južne in vzhodne strani obrasla z drevjem. Stavba je pravilno orientirana. V tlorisu se od vzhoda proti zahodu vrstijo prezbiterij s prizidano zakristijo na severni strani, ladja s parom stranskih kapel in zvonik, ki se dviga nad fasado. Današnjo stavbo je na mestu starejše prednice postavil zidarski polir Bartholo del Messier med letoma 1857 in 1863. Po svoji zasnovi ta podružnica posnema župnijsko cerkev v Podsredi, ki jo je med letoma 1802 in 1804 pozidal Janez Fuchs, le da se od matične cerkve razlikuje v tem, da je manjša, preprostejša, nima več dekorativno obdelanih kapitelov, fasado pa sooblikuje še starejši zvonik. Podolgovat prezbiterij je polkrožno zaključen. Ob njegovi severni steni je nadstropna zakristija. Na južni je veliko pravokotno okno. Dostop v zakristijo omogoča stranski vhod z enostavnimi lesenimi vrati pod segmentno zaključenim lokom. Prezbiterij in ladjo obtekata pristrešen talni in konkaven podstrešni zidec, ki je na glavni fasadi bogateje profiliran. Fasado členita pilastra, ki nosita preklado. Nad njo se dviga zvonik, ki je členjen z lizenami in obdan z zašiljenimi čeli korenaste strehe, v katerih je naslikana ura. Glavni portal je kamnit, z ravno preklado. Nad njim je večje polkrožno zaključeno okno brez profila, ob straneh pa niši. Osrednja vertikalna os fasade se nadaljuje na zvoniku z okulusom in manjšim polkrožno zaključenim oknom s profiliranim okvirjem. Pravokotni plitki kapeli imata polkrožno zaobljene vogale. Osvetljujeta ju po dva para pravokotnih oken na vogalih kapel. Dodatno je z dvema pravokotnima oknoma na južni steni osvetljen zahodni del ladje. Ladja ovalnega tlorisa se v notranjščini z loki odpira na vse štiri strani. Pokriva jo češka kapa, ki jo nosijo štirje masivni rahlo konkavno upognjeni vogalni slopi. Slope krasijo pilastri z enostavnimi geometričnimi kapiteli. Pilastri podpirajo ogredje in stenske loke. Kapeli sta v tlorisu potlačena ovala, pokrita s polkupolama. Vhodni del cerkve pod zvonikom, v katerega je vkomponiran pevski kor, je pravokoten in obokan s češko kapo. Prezbiterij je obokan enako kot ladja. Na levi strani vodi v zakristijo kamnit portal s profilom. Prezbiterij je v celoti poslikan. Na stenah so poudarjeni arhitekturni elementi, imitacija kamna in dekorativni vzorci, polkupola je posejana z zvezdami, obok pa je iluzionistično razdeljen z naslikanimi rebri s sklepnikom, v katerem so upodobljeni kelih s hostijo na knjigi, križ in sidro. V vsaki poli se nahaja po en medaljon, v katerih so naslikani sv. Trojica na vzhodni, sv. Jožef na zahodni, sv. Peter na severni in sv. Pavel na južni strani. Na vzhodnem loku pred kupolo je napis »Sveti Ožbalt prosi za nas!«. V cerkvi so trije oltarji, ki so bili preneseni iz stare cerkve. Glavni oltar je posvečen sv. Ožbaltu in je datiran v leto 1661, obnovljen 1863 in 2000. V niši je kip sv. Ožbalta, z dvema dodanima angeloma svečenoscema. Ob straneh oltarja sta kasneje dodana še dva kipa (sv. Marko in sv. Valentin). Desni stranski oltar je datiran v leto 1669. V niši stoji kip sv. Antona Puščavnika, v atiki pa kip sv. Florijana, ki mu je bil oltar sprva posvečen. Levi stranski oltar je datiran v leto 1663 in je bil naprej posvečen sv. Luciji, katere kip stoji v atiki, v niši pa je kip Lurške Matere božje. Oltarji so bili v preteklosti predelani. Stranskima oltarjema sta dodani niši s kipoma iz 19. stoletja. V ta čas sodi tudi prižnica. Iz stare cerkve se je ohranil še kip Pieta, levo na slavoločni steni (17. stoletje), medtem ko je Križani, na desni strani slavoloka, iz 18. stoletja. Zakristijska omara ter pomožna omara v zakristiji sta baročni. Iz stare cerkve sta kropilnika v zakristiji in ob glavnem portalu. Vir: Register nepremične kulturne dediščine (Ministrstvo za kulturo) – GeoHUB.gov.si https://geohub.gov.si/ags/rest/services/MK/MK_RNPD/FeatureServer/3642?where=EID='1-03259'&f=json