Sveti Peter

Nekdanja župnijska cerkev se v virih prvič posredno omenja leta 1213 in neposredno leta 1341. Nastala naj bi v 2. pol. 12. stol. Ker je bil pri cerkvi že pred letom 1213 sedež vikariata, je bilo tu že zgodaj pokopališče z grobno kapelo sv. Mihaela (okrogel romanski karner, podrt 1838), ki je stala med cerkvijo in šolo pred današnjim vhodom na pokopališče. Pravilno orientirana cerkev je zanimiv stavbni kompleks, ki je rezultat več gradbenih faz. Sestavljajo jo zvonik, ladja s stransko ladjo in kapelama, tristrano zaključen prezbiterij z zakristijo in oratorijem na severni ter kapelo in zakristijo na južni strani. Zvonik je v spodnjih treh etažah kvadraten, v zgornjih dveh osmerokoten in brez talnega zidca. Križno obokana zvonica se ločno odpira na tri strani. Nad severnih vhodnim lokom je napis: Anno 1668 sub r. dno. Adamo Redy parocho loci. Ob straneh zahodnega loka sta nagrobnika župnika Valentina Ručgerja (1755-1825) in Marije Zimmermann (+1824). Kvadratasta urna polja so iz 1735. Glavni portal pod zvonikom je skromen in polkrožno zaključen. Od glavne ladje sta vidna le dela zahodne in severne stene. Od južne stene je viden le baročni venčni zidec, ki ločuje strehi obeh ladij (dodatna ladja prizidana k enoladijski prostornini, z lastnim pravokotnim vhodom s kropilnikom). V južno steno je vzidan marmorni nagrobnik iz leta 1840. Na tej strani je k ladji prizidana rožnovenska kapela. Baročna zakristija zaseda prostor med kapelo in prezbiterijem. Na severni strani je k ladji prislonjena baročna kapela Frančiška Ksaverija. Njena fasada je členjena s pilastri, ima talni in venčni zidec ter lunetna okna. Ob njeno vzhodno stran je dodan prizidek iz 1895 (nova zakristija, oratorij). Prezbiterij je enako visok kot glavna ladja, a ožji in se globoko zajeda v pokopališki breg. Je tristrano zaključen, s talnim zidcem, ki oklepa vse štiri opornike. Slednji so trikrat stopnjevani in se končujejo 0.5 m pod baročnim venčnim zidcem, ki obdaja vso cerkev. V zaključnih stenah so visoka, zašiljena okna. Osrednji stebrički s krogovičjem so kasnejši (južno neogotsko, osrednje - 21. stol.). Kvadratna glavna ladja ima kamnit tlak. Pokriva jo mlajši banjasti obok s sosvodnicami. Zidana pevska empora počiva na 2 toskanskih stebrih, 2 polslopih in 3 križnih obokih. Ladjo krasi dekorativna poslikava Franca Siloška iz Brežic iz leta 1895. Na vzhodu se odpira s polkrožnim, bogato profiliranim slavolokom v za dve stopnici višji prezbiterij, na severu z bogatim, tektonsko členjenim slavolokom v kapelo Frančiška Ksaverija, na jugu pa s členjenim lokom v prizidano južno ladjo (lok je od 1968 zazidan). V tlaku prezbiterija je nagrobnik, ki ga je dal 1604 napraviti Adam Gall von Gallenstein za sina Franca. Tlak v prezbiteriju je kamnit, v oltarnem delu pa iz ornamentalno sestavljenih črnih, belih in rdečih kamnitih plošč s konca. 17. stol. Pokriva ga zvezdasti obok, ki ga nosi 8 služnikov. Srednji na južni strani poteka iz konzole v obliki skodrane glave, ostali segajo do talnih baz. Trije sklepniki so okrogli, s plitvim reliefom (Kristusova glava, Petrovi ključi, grb z mitro in križem na gori), štirje ob straneh pa ščitkasti. V desni poševnici je stenski sakrarij z lokom na oslovski hrbet. V južno kapelo vodi zašiljen prehod, poleg njena so mlajša, zazidana vrata. Pri stopnicah na prižnico je vzidan nagrobnik Gašperja Hallerja iz 1556. Kapelo pokriva križnorebrasti obok z okroglim gladkim sklepnikom, ki počiva na 4 služnikih. Iz kapele so vodila sedaj zazidana vrata v baročno zakristijo, neogotski lok (od 1968 zazidan) pa v južno ladjo. V kapeli sta dva nagrobnika (iz 1563 in 1502). Iz prezbiterija vodi pravokoten kamnit portal v severni prizidek (zakristija v pritličju in oratorij v nadstropju). Južno ladjo členijo pilastri, pokriva pa jo banjast obok s sosvodnicami in motivom biserne vrvice. V njej je baročen krstilnik. V tleh je grobnica iz leta 1727. Ta ladja se je proti severu odpirala s širokim polkrožno zaključenim lokom v glavno ladjo, proti jugu pa s profiliranim slavolokom v rožnovensko kapelo s plitvo kupolo. Južna ladja in kapela sta 1969 izgubili vso svojo opremo. Vzhodno od rožnovenske kapele (in južno od poznogotske) stoji baročna zakristija z banjastim obokom s križno sekajočimi sosvodnicami. Severno kapelo Frančiška Ksaverija krasi profilirano ogredje s plitko kupolo ter kvaliteten baročni štuk z dekorativno poslikavo iz leta 1739. Glavni oltar je zidan, oblečen v raznobarven, pretežno črni kamen iz leta 1692 in obnovljen 1885 (celjski pozlatar Franc Kraševec). V niši je kip sv. Petra iz 1848, v atiki pa slika, domnevno delo baročnega slikarja Jožefa Klausa (1700-1764) iz leta 1756. Menza je iz 1823. Lesena prižnica je iz 18. stoletja s kipom Jožefa iz 1. pol. 17. stol. Levi stranski oltar je iz 1765, desni je neoromanski iz konca 19. stol. s kipoma iz 18. stol. Oltar v Ksaverijevi kapeli je iz 1739-40 (z grbom Attemsov) s sočasnima slikama. V cerkvi je gotska Pieta iz 1420. Vir: Register nepremične kulturne dediščine (Ministrstvo za kulturo) – GeoHUB.gov.si https://geohub.gov.si/ags/rest/services/MK/MK_RNPD/FeatureServer/3642?where=EID='1-02906'&f=json