Sveti Anton

Cerkev stoji na zahodnem delu vasi v kamniti ogradi, znotraj katere se na severnem delu nahaja pokopališče. Na južni strani vodi s smeri vaškega trga v cerkveno ogrado preprosto oblikovan kamnit porton s kovanimi vrati, ki so datirana 1876. Desno od vhoda v jugovzhodnem vogalu cerkvenega zidu stoji kamnit spomenik NOB. Stavba je orientirana proti severu, od koder si v osi sledijo polkrožno zaključen prezbiterij z zakristijo prizidano ob vzhodno stranico, pravokotna ladja in zvonik oglejskega tipa pred vhodom. Kritina je opečna. Kamnite pravokotne okenske odprtine so preproste, kamnita portala pod zvonikom in v južni fasadi zakristije sta zgodnjebaročna, krasi ju bisernik. Zahodno ob cerkvi stoji novejša mrliška vežica. Cerkev je na tej lokaciji stala že v 17. stol., v današnjem obsegu je bila pozidana okoli leta 1780, zvonik je bil prizidan 1789 (dat.). Pri gradnji cerkve so uporabili arhitekturne elemente in opremo iz cerkve sv. Kancijana iz. sredine 17. stoletja, ki je stala vzhodno izven vasi. Cerkvena ladja in zvonik sta bila v preteklosti povišana. Preprosta členitev notranjščine kaže vpliv beneškega poznobaročnega klasicizma. Pilastri, ki delijo ladjo v tri pole, nosijo dvojno profilirano ogredje. Več kot polovico prve pole zavzema razgiban pevski kor, ki stoji na dveh delno vzidanih in na dveh prostostoječih kamnitih stebrih, v osrednji poli se ob straneh odpirata pilastrski niši za naslikana stranska oltarja. Tlak v ladji je kamnit. V ladji se je nad profiliranim ogredjem do 70. let 20. stoletja dvigal visok zrcalni strop s štukaturnimi okvirji na temenu, vendar je bil po porušitvi leta 1974 zamenjan s sedanjim ravnim stropom, ki pa ne deluje skladno s preostalo arhitekturo. V prezbiterij, ki je za dve stopnici dvignjen nad ladjo in tlakovan s teraco ploščicami, vodi pilastrski slavolok. Ostenje prezbiterija členijo pilastri, ki nosijo ogredje, nad katerim se dviga rahlo banjasto napet križni obok. V notranjščini je shranjene veliko baročne in novejše opreme različne kvalitete. Najstarejša oprema je iz 17. stol. in prve polovice 18. stol. in je bila prvotno del opreme cerkve sv. Kancijana iz sredine 17. stol., ki jo je v času košanskega župnika Janeza pl. Rampellija sezidal košanski kamnosek Janez Sever, oz. predhodnice današnje cerkve sv. Antona Padovanskega. Poleg obeh kamnitih portalov okrašenih z biserniki sodijo med to opremo: kamnit podstavek glavnega oltarja (dat. 1692), kropilnik v steni zakristije (dat. 1647), dva večja angela v atiki glavnega oltarja in marmorna kipa na obhodnih lokih (iz 18. stol.), kamnita podstavka stranskih oltarjev (dat. 1735 z vklesanimi začetnicami naročnika, košanskega župnika Janeza Krstnika pl. Fabrisa in Frayenthölla), ena od stopnic na kor (dat. 1719 - prvotno verjetno preklada portala); kamnita kropilnika pod korom. Preostala oprema je po vsej verjetnosti nastala za sedanjo cerkev: marmorni veliki oltar sv. Antona Padovanskega (začetek 19 stol.), poznobaročna stranska oltarja sv. Kancijana in sv. Frančiška Ksaverija ob slavoločni steni (dat. 1781, lesena kipa sv. Martina in sv. Jurija bi bila lahko ostanka domnevnih starejših lesenih oltarjev iz 1735), razpelo s križanim iz 18. ali z začetka 19. stol., veliko misijonsko razpelo iz 1901, lesena vhodna vrata (dat. 1891), bandero s procesijskim križem, dva lestenca s steklenimi obeski, lestenci in večne lučke, procesijski svetilki na drogu, svečniki, lesena baročno oblikovana korna klop v prezbiteriju in velika zakristijska omara iz 19. stol. Mala zakristijska omara je starejša, izhaja morda iz te cerkve ali nekdanje cerkve sv. Kancijana. V pilastrskih nišah ladje sta naslikana stranska oltarja Device Marije in sv. Jožefa, delo Štefana Šubica iz leta 1873. Vir: Register nepremične kulturne dediščine (Ministrstvo za kulturo) – GeoHUB.gov.si https://geohub.gov.si/ags/rest/services/MK/MK_RNPD/FeatureServer/3642?where=EID='1-04032'&f=json