Sv. Martin

Pravilno orientirana cerkev stoji na rahli vzpetini sredi Trga Franca Fakina v zgornjem delu Trbovelj. Dostop do cerkve z zahodne smeri je z betonsko ograjo predeljeno stopnišče, ki je leta 1936 nadomestilo starejše. Z jugozahodne strani cerkev obdaja nekdanje pokopališko obzidje s slopnim vhodom. Vanj so vdelane kopije nagrobnih plošč, ki so bile najdene v neposredni okolici. Izdelane v devetdesetih letih 20. stoletja. Cerkev sestavlja ladja s krožno zaključenim prezbiterijem in bočnima kapelama. V pazduhah med kapelama in ladjo stoji na severu zvonik in na jugu zakristija. Zvonik kvadratnega tlorisa v spodnjem delu poudarjajo horizontalni pasovi, nad katerimi se dvigajo plitki vogalni pilastri, pokriva ga razgibana baročna kapa krita z bakrom. Zahodno fasado pokriva neoromanska arhitekturna členitev s poudarjeno osrednjo osjo s pravokotnim vhodom, ki ga obdaja polkrožen profiliran okvir z gladko luneto, nad njo se pne plitev trikoten kamnit nadstrešek s križem. Ob vhodu se simetrično odpirata polkrožno zaključeni niši z baročnima kipoma sv. Petra in Janeza Evangelista, ki sta slogovno sorodna kipom velikega oltarja, obnovljena leta 1961 – Lado Novak. Nad nišama se odpirata še rozetni okni, čelo zaključujejo slepe arkade, vogale pa še nizka stolpiča. Stranski fasadi odpirajo segmentno zaključena okna in poudarja v oplesku izdelana arhitekturna členitev. Strehe ladje, prezbiterija ter kapel so krite z opečnim bobrovcem. Notranjščino ladje in prezbiterija obstopajo pilastri, ki nosijo profiliran venčni zidec, nad katerim se dviga banja s sosvodnicami. Obok ladje in prezbiterija pokriva poslikava, ki jo je leta 1863 izdelal slikar Janez Wolf. Leta 1921 je slabo ohranjene freske restavriral Franc Horvat, leta 1965 pa še Izidor Mole. Med oltarno opremo je ohranjen poznobaročen veliki oltar sv. Martina, včasih pripisan Janezu Juriju Mersi, vendar se kot njegovo delo ne navaja več. Zapisek inventarnega popisa iz leta 1861 navaja, da ga je 1786 pozlatil Sartorij iz Slovenj Gradca, kar ga posredno uvršča v slovenjgraški krog. V tronu kleči sv. Martin v škofovskem ornatu, obdan z vencem sončnih žarkov, nad njim je kartuša z napisom sv. Marin prosi za nas. Na obhodnih lokih stojita kipa sv. Ožbalta in sv. Florijana, v atiki pa celopostavni kip Boga Očeta, sedečega na oblakih, ob straneh sta angela. Oltar je bil obnovljen leta 1856, leta 1966 pa ga je restavriral Hinko Podkrižnik. Neorenesančna lesena stranska oltarja v kapelah je izdelal podobar Matija Tomc. V severni kapeli je oltar posvečen Rožnovenski Materi božji, prvič renoviran 1888 (Štefan Čadež), nazadnje pa leta 2007. V tronu oltarja je kiparska skupina Rožnovenske Matere božje s sv. Dominikom in sv. Katarino Siensko. Obdaja jo petnajst medaljonov z upodobitvami skrivnosti rožnega venca, najverjetneje delo Janeza Wolfa iz okoli 1860. Oltar sv. Križa v južni kapeli so v zahvalo za dobro letino leta 1863 dali postaviti hvaležni Trboveljčani. V škatlasti menzi je s kovano mrežo zaprta niša božjega groba. Lesen tabernakelj ima na vratcih izrezljana Kristusov monogram in Srce Jezusovo. Oltarna arhitektura obsega visoko trilistno zaključeno atiko s tremi rozetami, ki obdajajo konce krakov velikega razpela. Ob spodnjem delu križa sta polkrožno sklenjeni niši s kipoma Marije in sv. Janeza Evangelista. Križev pot je delo Jakoba Brolla iz leta 1892. Starejši Križev pot Gašperja Götzla iz leta 1806 je hranjen v župnišču. Cerkev predstavlja kvaliteten primer »raščene« arhitekture, ki ima zaradi umetnostnozgodovinske vrednosti in zgodovinske pričevalnosti ter lege v prostoru ima vrednost spomenika lokalnega pomena. Vir: Register nepremične kulturne dediščine (Ministrstvo za kulturo) – GeoHUB.gov.si https://geohub.gov.si/ags/rest/services/MK/MK_RNPD/FeatureServer/3642?where=EID='1-03455'&f=json