Sveta Katarina

Cerkev stoji v naselju Kodreti, nad cesto Branik–Manče. Obdaja jo zid, ki se na zahodu odpira z dovozno potjo, pred glavnim vhodom pa s stopniščem. Cerkev je orientirana proti JV, v tlorisu si sledijo prezbiterij, ki ima na severni strani prizidano zakristijo, ladja in zvonik pred glavno fasado. Na tem mestu je bila cerkev zgrajena med leti 1842-1844, proti koncu stoletja sta jo stavbarski mojster Mihael Blažko in njegov sin Franc podaljšala in ji prizidala današnji zvonik, ki je nadomestil manjši zvonik na preslico. Prezbiterij ima triosminski zaključek, ladja je pravokotnega tlorisa in nekoliko širša od prezbiterija. Stavbo na strani obrnjeni proti jugu predirajo okna v dveh nivojih, spodnja so pravokotna, zgornja pa polkrožna. Vogali ladje imajo naslikan siv šivan rob. Dvokapna streha je krita s korci. Pred glavno fasado stoji mogočen zvonik oglejskega tipa, ki prekriva skoraj celotno pročelje in katerega pritličje služi kot vhodna lopa. Po višini, ki znaša 27 metrov, je razdeljen v štiri pasove, v zvonišču se z biforami odpira na vse štiri strani. Posebnost zvonika, ki je značilna za več del mojstra Blažka, je kamnita zvonasta streha nad osmerokotnim tamburom. Podobno kot na ladji, so tudi vogali zvonika okrašeni z naslikanim šivanim robom v sivi barvi. V lopi zvonika vodijo skozi kamnit portal v notranjost cerkve lesena dvokrilna rezljana vrata z letnico 1861. V notranjosti dvoransko ladjo in prezbiterij obteka profilirano ogredje, nad katerim se v ladji dviga zrcalni obok s sosvodnicami in s štukaturnimi okvirji na temenu, v prezbiteriju pa banjast obok s sosvodnicami. V prezbiterij, ki je za dve stopnici dvignjen nad ladjo, vodi polkrožno zaključen pilastrski slavolok s sklepnikom v obliki agrafe. Rahlo izbočen kor sloni na dveh kamnitih pilastrih. Na kor vodi zavito zidano stopnišče. Tlak v cerkvi je kamnit, v ladji je pred prezbiterijem napisna plošča z rozeto in letnico 1844. Oplesk notranjščine in preprosta geometrijska dekoracija na stenah spominjata na notranjščine, ki so bile urejene po načrtih Toneta Kralja. Na severni steni prezbiterija je ohranjena poslikava s prizorom sv. Cirila in Metoda iz 19. stoletja, ostala poslikava v cerkvi je močno preslikana oz. iz sredine 20. stoletja. Glavni neoklasicistični oltar stebrnega tipa je posvečen sv. Katarini Aleksandrijski in je v osnovi kamnit, okrasje pa je leseno. Kamnita daritveni oltar in ambon sta bila narejena 1993 po načrtih Franca Kokalja. Ob stenah prezbiterija stoji nekdanja kamnita obhajilna miza. V ladji stojita v kotih ob slavoločni steni dva stranska oltarja. Levi je iz 2. polovice 19. stoletja in je oblikovan v kombinaciji neobaročnega in neogotskega sloga, desni je nastal tik pred drugo svetovno vojno in predstavlja moderno interpretacijo baročnega stebrnega oltarja. Od ostale kvalitetnejše opreme velja omeniti krstni kamen v prezbiteriju, kamnit umivalnik v zakristiji, svetila in procesijski križ. V zvoniku je ohranjen urni mehanizem iz 19. stoletja, v zvonišču visijo trije zvonovi. Vir: Register nepremične kulturne dediščine (Ministrstvo za kulturo) – GeoHUB.gov.si https://geohub.gov.si/ags/rest/services/MK/MK_RNPD/FeatureServer/3642?where=EID='1-03572'&f=json