Cerkev svetega Križa

Skoraj pravilno orientirana cerkev stoji na slemenu tik nad naseljem Retje, vzhodno od Trbovelj. Cerkev sestavljajo zvonik kvadratnega tlorisa na zahodni strani, vzdolžna pravokotna ladja, ki ima na severu prizidano poligonalno zaključeno kapelo in nekoliko ožji tristrano zaključen prezbiterij z zakristijo na severni strani. Zadnja obnova cerkve je bila končana leta 1991, o čemer priča naslikana kartuša z monogramom v zvoniku. Zunanjščina cerkve je bogato dekorativno poslikana na podlagi najdenih fragmentov, ki izvirajo iz leta 1726. Na podstrešnem vencu ladje je rekonstruirana poslikava v obliki kartuš, pod njim je sredi južne stene ohranjena tudi letnica 1726. Korenasta streha zvonika je krita s pločevino, bogato profiliran strešni venec se nad številčnicami ure na vseh straneh trikotno lomi. Ladja in prezbiterij sta krita z enotno dvokapno streho iz bobrovca. Streha kapele je dvokapna, enako visoka kot ladja in prav tako krita z bobrovcem. Upodobitev sv. Krištofa na južni fasadi je delo Lojzeta Čemažarja iz leta 2010. Celotno notranjščino pokriva banjasti obok s sosvodnicami, zvonico pa križnogrebenasti obok. Podkorje je obokano s tremi češkimi kapami. V severni steni je pravokoten vhod v zakristijo, nad njim je zazidano gotsko okno. Na južni steni je pritrjena antična plošča z napisom, ki je bila sprva na zunanjščini ob zvoniku. Prezbiterij je tlakovan s kamnitimi ploščami različnih barv, v preostalem delu cerkve so položeni šesterokotni opečni tlakovci. Cerkev krasi bogata in kvalitetna oltarna oprema. Veliki oltar sv. Križa je v osnovi iz prve polovice 18. stoletja, 1781 predelan, prenovljen (napis na hrbtni strani). Zadnja prenova oltarja se je vršila leta 2008 s strani restavratorjev Mihe Legana in Aleša Sotlerja. V tronu je križ s Križanim, ki je bil med zadnjo prenovo izdelan na novo. Ob tronu sta kipa Marije in sv. Janeza Evangelista, nad jima sta jokajoča puta, ob straneh pa sv. Peter in sv. Pavel. V atiki nad Križanim je kip sv. Helene, levo je sv. Simon, desno pa sv. Jakob starejši. Na zunanjih robovih ogredja levo stoji sv. Ana z malo Marijo, desno pa sv. Notburga. Kipi so nastali okoli 1720-1730 in so najbrž delo Mihaela Pogačnika. Južni stranski oltar sv. Neže sodi v skupino zlatih oltarjev iz 17. stoletja. V glavnem tronu je kip sv. Neže, na konzolnih krilih ob njem sta kipa sv. Apolonije in sv. Janeza Krstnika. V srednji niši atike je lip sv. Barbare, levo je sv. Ambrož, desno pa sv. Gregor Veliki. Severni stranski oltar sv. Valentina je nastal v zgodnjem 18. stoletju, v tradiciji pozne faze zlatih oltarjev s poudarjeno tektoniko, prenovljen 1888 (napis na hrbtni strani). V tronu stoji kip sv. Valentina obdan z vencem oblačkov. V niši atike je dopasni kip Boga Očeta, nad njo je z žarki obdan tondo z Jezusovim monogramom. Vir: Register nepremične kulturne dediščine (Ministrstvo za kulturo) – GeoHUB.gov.si https://geohub.gov.si/ags/rest/services/MK/MK_RNPD/FeatureServer/3642?where=EID='1-03459'&f=json